Sem spadajo kirurški postopki, ki preprečujejo nastanek ali popravljajo anatomske, razvojne, travmatske ali bolezenske poškodbe dlesni, ustne sluznice ali čeljustne kosti okrog zob ali zobnih vsadkov. Ti so:
Na nastanek vpliva več različnih etioloških dejavnikov. Te delimo na anatomske, mehanske, iatrogene (konzervativno, protetično, ortodontsko in parodontološko zdravljenje) in vnetne. Med glavne etiološke dejavnike prištevamo akumulacijo plaka, ki lahko vodi v parodontalno bolezen in mehanično travmo, kot posledico ščetkanja. Pri slednji je pomembna pogostost in tehnika ščetkanja, trdota vlaken zobne ščetke, čas trajanja ščetkanja, sila, ki jo uporabljamo pri ščetkanju. Posebna oblika travme sta tudi nitkanje medzobnih prostorov in oralni piercing. Posledica umika dlesni je razgaljen zobni vrat, ki lahko vodi v preobčutljivost zob ali do koreninskega kariesa.
S pomočjo različnih kirurških tehnik lahko v nekaterih primerih korigiramo nastale recesije ter ponovno vzpostavimo harmonično obliko dlesni. Namen kirurških posegov je povečanje pasu poroženele dlesni okrog zoba in zadebelitev dlesni, ki s tem postane bolj odporna na travmatske dražljaje. Poleg tega se izboljša tudi estetski izgled in v nekaterih primerih zmanjša preobčutljivost zoba.
Kirurški poseg, pri katerem se z namenom povrnitve izgubljenih mehkih tkiv presadi mehkotkivni transplantat (lastni ali umetni) na pripravljeno mesto, kjer je obstoječi defekt.
Kirurški postopek, pri katerem se odstrani frenulum – sluznično gubo, ki veže ustnico na alveolarni greben ali jezični frenulum (jezična podvezica), ki je naraščen iz ustnega dna na konico jezika, kar ni normalna lega prirastišča, poleg tega pa je lahko tudi kratek, neelastičen in odebeljen, zato je jezik manj gibljiv (preprečuje dvig, iztegnitev jezika…).
Poseg s katerim s izpostavi celotno površino zoba nad nivo dlesni. Poseg se najbolj pogosto izvaja pri zalomljenih zobeh pod rob dlesni, vendar še v zgornji tretjini korenine, in pri koreninskem kariesu, ki prav tako sega pod dlesnin rob. Pri posegu se odstrani odvečno dlesen ali hkrati odvečno dlesen in kostno tkivo. S tem se omogoči prilagoditev prostega roba dlesni pod rob poke ali kariesa. Izpostavi se celotna površina zoba, ki je pripravljena za nadaljnjo obravnavo v obliki zalivke ali prevleke.
V nekaterih primerih se lahko s tem posegom popravi tudi dlesnin nasmeh. Tu se, kot že ime pove, vidi pri nasmehu v zgornji čeljusti večinoma dlesen in kratki zobje. Vendar je ta poseg indiciran samo v primerih, ko so zobje normalne velikosti in so prekriti z odvečnim dlesninim tkivom.
Kirurški poseg, pri katerem se z namenom povrnitve izgubljene kosti presadi lastno kost, umetni nadomestek ) ali kombinacija obojega na pripravljeno mesto, kjer je obstoječi defekt.